Pri pripravi projektov UPAM: Učenje programiranja - Kako poučevati začetni tečaj programskega jezika (http://up.fmf.uni-lj.si) in Aktivna matematika (http://am.fmf.uni-lj.si)) smo izhajali iz izkušenj, ki smo jih dobili pri sodelovanju pri različnih EU projektih o repozitorijih učnih gradiv in pri našem slovenskem SIO. Pri vseh se je več ali manj ugotovilo, da učitelji želijo majhna, fleksibilna gradiva, ki jih potem oni sami združujejo (skupaj s svojimi in z morebitnimi spremembami pridobljenih) v smislene celote. Sposobnosti učitelja, da se prilagaja didaktični situaciji, po našem prepričanju ni smotrno (oz. je celo nemogoče) spravljati v neko formalizirano, avtomatsko podprto monolitno računalniško obliko. Seveda je smiselno, da avtorji gradiva ponudijo tudi v sestavljeni obliki (ali v več oblikah), a ta naj bo taka, da jo je mogoče prilagajati in spreminjati.

Zato pri nobenem od projektov nismo stremeli k cilju narediti učbenik ali nekakšno zaključeno gradivo. Naredili smo množico gradiv (nikakor ne kompletno), ki jo učitelj na kar se da enostaven način kombinira in prilagaja svojim potrebam in svojemu stilu poučevanja. Torej ni določenega načina vpeljave, ampak obstaja mnogo različnih scenarijev uporabe.

Smernice pri pripravi e-učnih gradiv lahko povzamemo v naslednjih točkah:

• Učna gradiva naj bodo sestavljena iz množice atomarnih gradnikov, ki jih je moč enostavno spreminjati in s tem prilagajati učiteljevim potrebam.
• Gradniki naj bodo majhni, prilagodljivi, prenosljivi ter čim bolj neodvisni od programskih orodij.
• Uporabiti je treba moč metapodatkov.
• Učitelj mora biti tisti, ki odloča.

Naročnik (šifra): MŠŠ
Tip projekta: Slovenski projekt v okviru Javnega razpisa "Usposabljanje učiteljev za uporabo IKT pri poučevanju in učenju ter e-gradiva"
Trajanje projekta: 1.12.2007 - 15.9.2008
Organizacije: IMFM